Podzvrsti trilerjev so različni slogi in različice trilerjev, ki imajo svoje značilnosti in elemente. Razumevanje vrst podzvrsti trilerjev, ki obstajajo, je ključnega pomena, saj bodo vaša najboljša dela nastala, ko boste delali v mejah tistega, v čemer uživate.

10 podzvrsti trilerjev.

Podzvrsti trilerja. Psihološki.

Psihološki triler je podzvrst trilerjev, ki se osredotoča na psihološke vidike likov in zapleta. V takih filmih oz knjige Pogosto so spletke, napete situacije in nepričakovani zapleti, ki se gradijo okoli psiholoških stanj likov, njihovih motivacij in notranjih konfliktov.

Značilnosti psihološkega trilerja so:

Psihološki primeri trilerji vključujejo filme, kot so A Beautiful Mind, Seven, Psycho in Black Swan, pa tudi knjige, kot so romani Jeanne Barry in Gillian Flynn.

Kriminalski triler.

Kriminalni triler je podzvrst trilerjev, ki se osredotoča na zločine, preiskave zločinov, soočenja med kriminalci in organi pregona ter moralne in etične dileme, ki se pojavljajo v kontekstu kriminalnega sveta. Kriminalni trilerji pogosto vsebujejo elemente napetosti, drame, spletk in nepričakovanih zapletov.

Podzvrsti trilerja. Značilnosti kriminalnega trilerja:

  • Kriminalno intriganten zaplet: Glavni zaplet kriminalnega trilerja pogosto vključuje zločin - od umorov in ropov do prevar in izsiljevanj. To ustvarja napetost in sili gledalca oziroma bralca, da obdrži svojo pozornost.
  • Preiskava: Del kriminalnega trilerja je preiskava zločinov, ki jo lahko izvajajo organi pregona, detektivi ali celo običajni državljani, ujeti v nevarne situacije.
  • Konflikti in konfrontacije: Kriminalski trilerji pogosto prikazujejo napete spopade med kriminalci in organi pregona ali med različnimi kriminalnimi skupinami.
  • Psihološki vidik: Nekateri kriminalni trilerji se osredotočajo na psihološki portret kriminalcev, njihove motivacije in notranje konflikte.

Primeri kriminalnih trilerjev so filmi, kot so The Silence of the Lambs, Sin City, Sherlock Holmes, True Detective in romani Edgarja Allana Poeja, Arthurja Conana Doyla, Jamesa Ellroya in Grega Ilesa.

Podzvrsti trilerja. Mistična.

Skrivnostni triler je podzvrst trilerjev, ki združuje elemente skrivnosti, paranormalnih ali nadnaravnih dogodkov z napetim zapletom in intrigantnimi dramatičnimi preobrati. Skrivnostni trilerji običajno mešajo resničnost in domišljijo, ustvarjajo skrivnostno vzdušje in bralca ali gledalca prisilijo, da hodi po meji med racionalnim in iracionalnim.

Značilnosti mističnega trilerja:

  1. Nadnaravni elementi: Glavne značilnosti skrivnostnega trilerja so nadnaravni ali paranormalni pojavi, kot so duhovi, telekineza, telepatija, prekletstva ali drugi skrivnostni pojavi.
  2. Skrivnostne uganke in zarote: Skrivnostni trilerji so običajno zgrajeni okoli reševanja skrivnosti in zarot, ki pogosto vključujejo starodavne mite, verske obrede ali mistične organizacije.
  3. Psihološki stres: Tako kot druge podzvrsti trilerjev tudi skrivnostni trilerji pogosto ustvarjajo napetost zaradi psiholoških trikov, zanimivih zapletov in nepredvidljivih obratov dogodkov.
  4. Atmosfera skrivnosti: Pomembna značilnost skrivnostnega trilerja je ustvarjanje atmosfere skrivnosti in napetosti, zaradi katere se bralec ali gledalec počuti napeto in vznemirjeno.

Primeri skrivnostnih trilerjev so filmi, kot so Šesti čut, Insomnia, Pogrešani, Vrana in romani Dana Browna, Stephena Kinga in Dexterja Palmerja.

Napeti triler.

Napet triler (iz angleščine "suspense thriller") je podzvrst trilerja, za katero je značilno ustvarjanje napetega vzdušja in močan občutek napetosti, ki bralca ali gledalca sili, da ostane v napetosti in pričakovanju razvoja zapleta. . V takih delih so pomembni elementi nepredvidljivi obrati dogodkov, zanimive skrivnosti in trenutki tveganja.

Podzvrsti trilerja. Značilnosti napetega trilerja:

  1. Ustvarjanje napetosti: Napet triler je zgrajen na postopnem naraščanju napetosti, ki drži gledalčevo ali bralčevo pozornost skozi celotno delo.
  2. Nepredvidljivost: Pomemben vidik napetega trilerja so nepričakovani razvoj zapleta in preobrati, ki gledalce držijo v napetosti in pričakovanju.
  3. Zanimivi liki: Liki v napetem trilerju se pogosto znajdejo v težkih situacijah ali pred nevarnostjo, kar dodaja dramo in napetost.
  4. Stalni občutek nevarnosti: V napetih trilerjih je običajno prisoten stalen občutek nevarnosti, bodisi zaradi zasledovanja, skrivnostnih dogodkov ali grožnje s strani nasprotnika.

Primeri napetih trilerjev so filmi, kot so A Quiet Place, The Sixth Sense, The Prestige, Double Indemnity in romani Harlana Cobena, Gillian Flynn in Mary Higgins Clark.

Podzvrsti trilerja. Akcija.

Akcijski triler je filmska ali literarna zvrst, ki združuje elemente akcije in trilerja. Takšna dela pogosto vsebujejo hitro dogajanje, napete prizore zasledovanja in spopadov ter zanimiv zaplet s številnimi preobrati.

Značilnosti akcijskega trilerja:

  1. Akcijski in bojni prizori: Akcijski elementi, kot so streljanje, pretepi, pregoni in eksplozije, so pomemben del akcijskih trilerjev.
  2. Napetost in spletke: Akcijski trilerji poleg hitre akcije pogosto vsebujejo tudi napete zaplete z elementi spletk in skrivnosti.
  3. Posamezni junaki: Zaplet se običajno osredotoča na enega ali več glavno junaki, ki se soočajo z močnimi nasprotniki in so se prisiljeni boriti za preživetje ali dosego svojih ciljev.
  4. Razvoj značaja: Kljub poudarku na akciji lahko akcijski trilerji predstavljajo tudi razvoj likov in notranje konflikte.
  5. Zapleteni zapleti in zapleti: Akcijski trilerji pogosto vsebujejo zapletene zaplete in nepričakovane obrate dogodkov, ki dodajo napetost in dramo.

Primeri akcijskih trilerjev so filmi, kot so A Simple Favor, Inception, Judge Dredd, Jason Bourne in The Invisible Guest. IN literarni primeri Kot zgled sta lahko romana Roberta Ludluma in Dana Browna.

Vohunski triler.

Vohunski triler je podzvrst trilerjev, ki se osredotoča na svet vohunjenja, obveščevalne službe in tajnih operacij. Takšna dela običajno vsebujejo zanimive zarote, skrite agente, tajne misije in dramatične preobrate.

Podzvrsti trilerja. Značilnosti vohunskega trilerja:

  1. Vohunjenje in obveščevalna dejavnost: Glavni element vohunskega trilerja so dejanja vohunov, agentov in obveščevalnih agencij, vključno z vohunskimi operacijami, tajnimi misijami, prestrezanjem informacij in drugimi tajnimi dejavnostmi.
  2. Spletke in zarote: Vohunski trilerji pogosto vsebujejo zapletene zarote, spletke in prevare, ki ustvarjajo ozračje nepredvidljivosti in napetosti.
  3. Mednarodni spopad: Vohunski trilerji so pogosto postavljeni v mednarodno okolje, kjer se protagonisti spopadejo z nasprotniki iz različnih držav ali ozemelj.
  4. Tehnološki in znanstveni razvoj: Zaplet vohunskega trilerja lahko vključuje sodobno tehnologijo, vohunske pripomočke, kriptografijo in druge znanstvene dosežke.
  5. Lažne identitete in dvojni agenti: Vohunski trilerji pogosto prikazujejo like z dvojnimi življenji, pa tudi situacije, v katerih so junaki prisiljeni igrati vlogo lažnih identitet.

Primeri vohunskih trilerjev so filmi, kot so James Bond, A Beautiful Mind, Three Days to Kill, A Good Year ter romani Johna Le Carréja in Roberta Ludluma.

Podzvrsti trilerja. Pravno.

Pravni triler je podzvrst trilerjev, ki se osredotoča na sojenja, odvetnike, pravne spletke in napete situacije v svetu prava. Takšna dela običajno vključujejo zapletena pravna vprašanja, spletke znotraj pravnih sistemov in dramatične konflikte.

Značilnosti pravnega trilerja:

  1. Poskusi: Osnova pravnega trilerja so pravni postopki, vključno s kazenskimi zadevami, civilnimi tožbami ali pritožbenimi postopki. Pogosto je središče zapleta preiskava, priprava na sojenje in sodna manipulacija.
  2. Pravniki in pravniki: Pravni trilerji običajno prikazujejo odvetnike, pravnike in druge pravne strokovnjake, katerih dejanja igrajo ključno vlogo pri razvoju zapleta.
  3. Pravne spletke: Zapleti pravnih trilerjev pogosto vključujejo zapletena pravna vprašanja, prevare in manipulacije ter nepredvidljive obrate dogodkov.
  4. Moralne dileme: Preizkušnje vključujejo moralne in etične dileme, ki junake prisilijo v sprejemanje težkih odločitev.
  5. Napetost in drama: Pravni trilerji ustvarjajo napetost in dramatične konflikte, ki gledalca ali bralca očarajo, ko se dogodki odvijajo.

Primeri pravnih trilerjev vključujejo filme, kot so The True Cost, The Accused, The Judge in romane Johna Grishama, Scotta Turowa in Michaela Connellyja.

Politični triler.

Politični triler je podzvrst trilerja, ki se osredotoča na politične spletke, zarote, mednarodne konflikte in dramatične dogodke na političnem področju. Takšna dela običajno vsebujejo elemente vohunjenja, diplomacije, mednarodne politike in tajnih operacij.

Podzvrsti trilerja. Značilnosti političnega trilerja:

  1. Politične spletke in zarote: Osnova političnega trilerja so zapletene politične spletke, zarote in manipulacije, ki ustvarjajo napeto ozračje in negotovost.
  2. Mednarodni konflikti: Politični trilerji se pogosto dogajajo v mednarodnem okviru in lahko vključujejo različne države in politične sile.
  3. Vohunjenje in obveščevalna dejavnost: Elementi vohunjenja in obveščevalne službe igrajo pomembno vlogo v političnih srhljivkah, liki pa pogosto naletijo na tajne operacije in agente.
  4. Moralne dileme: Znotraj političnih konfliktov se pojavijo moralne in etične dileme, ki junake prisilijo k sprejemanju težkih odločitev.
  5. Zapleteni zapleti in preobrati dogodkov: Politični trilerji pogosto vsebujejo zapletene zaplete in nepričakovane obrate dogodkov, ki dodajo spletko in dramo.

Primeri političnih trilerjev so filmi, kot so Daylight, Seven Days in May, Contact in romani Toma Clancyja, Fredericka Forsytha in Roberta Harrisa.

Podzvrsti trilerja. Medicinski.

Medicinski triler je podzvrst trilerjev, ki se običajno osredotoča na medicinske teme, kot so epidemije, medicinski poskusi, medicinski zločini in druge zgodbe, povezane z medicino. Žanr pogosto združuje napete trenutke raziskovanja in boja proti boleznim z napetostjo in dramo.

Značilnosti medicinskega trilerja:

  1. Medicinske teme: Osnova medicinskega trilerja so medicinske teme, kot so virusne okužbe, epidemije, zdravila, kirurgija, genetika in drugi vidiki medicine.
  2. Napeti trenutki: Medicinski trilerji pogosto prikazujejo napete trenutke, ki vključujejo boj proti bolezni, reševanje življenj ali razkrivanje medicinskih zarot.
  3. Etične dileme: V kontekstu medicinskih tem se lahko pojavijo različne etične dileme, povezane z eksperimentiranjem na ljudeh, odločitvami za reševanje življenj in drugimi vprašanji.
  4. Znanstveni razvoj in tehnologije: Medicinski trilerji pogosto vključujejo elemente znanstvenega razvoja in tehnologije, kot so nova zdravila, zdravljenja ali medicinske naprave.
  5. Dramatični obrati dogodkov: V medicinskih trilerjih pogosto pride do nepričakovanih obratov dogodkov in skrivnostnih okoliščin, zaradi katerih bralec ali gledalec pozorno spremlja razvoj zapleta.

Primeri medicinskih trilerjev so filmi, kot so Pandemic, Contagion, Sleepy Hollow in romani Michaela Crichtona, Robina Cooka in Tess Gerritsen.

Tehno-triler.

Tehnotriler je podzvrst trilerjev, ki se osredotoča na tehnološke vidike in znanstveno intenzivne teme, kot so računalniki, kibernetska varnost, umetna inteligenca, kibernetski kriminal, genski inženiring in druge tehnološke inovacije. Tehno-trilerji pogosto predstavljajo napete situacije, ki vključujejo uporabo tehnologije, pa tudi zanimive zaplete, ki bralca ali gledalca prisilijo k razmišljanju o posledicah sodobne tehnologije.

Značilnosti tehno-trilerja:

  1. Tehnološki vidiki: Osnova tehno-trilerja so tehnološke teme in znanstveni razvoj, kot so računalniška tehnologija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, biotehnologija in drugi.
  2. Kibernetski zločini: Tehnični trilerji pogosto raziskujejo teme kibernetske kriminalitete, hekanja, kibernetskega vohunjenja in drugih kriminalnih dejavnosti v spletnem svetu.
  3. Znanstveni poskusi: Nekateri tehnotrilerji se osredotočajo na znanstvene poskuse, genski inženiring in druga napredna znanstvena področja, ki imajo lahko nevarne posledice.
  4. Napeti trenutki: Tehno-trilerji pogosto vsebujejo napete trenutke in dramatične situacije, ki vključujejo uporabo tehnologije in boj za njen nadzor.
  5. Etične dileme: V kontekstu tehnoloških inovacij se pojavljajo različne etične dileme glede uporabe novih tehnologij in njihovega vpliva na družbo.

Primeri tehnotrilerjev so filmi, kot so Matrica, Hekerji, Bournov ultimat, Igra in Epifanija, pa tudi romani Michaela Crichtona, Dana Browna in Williama Gibsona.

ABC