Sovražni prevzem je postopek pridobivanja nadzora nad podjetjem, ki se izvaja proti volji organov upravljanja in vodstva ciljnega podjetja. Za razliko od prijateljskega prevzema, kjer se vnaprej pridobi soglasje organov upravljanja ciljne družbe, se pri sovražnem prevzemu nadzor prevzema neposredno, pogosto z nakupom večjega paketa delnic na prostem trgu ali z drugimi prijemi.

Do sovražnih prevzemov lahko pride zaradi različnih razlogov, vključno s strateškim dobičkom, finančnimi interesi, željo upravnega organa, da pridobi podjetje kljub zavrnitvi sedanjega vodstva, ali preprosto pritiskom delničarjev, ki iščejo koristi od transakcije.

Pogosto so takšne transakcije lahko predmet dolgotrajnih in zapletenih pravdnih postopkov in lahko povzročijo nezadovoljstvo tako znotraj kot zunaj podjetja. Obvladovanje podjetja, pridobljeno s sovražnim prevzemom, lahko povzroči spremembe strategije, poslovnega prestrukturiranja in kadrovske politike.

Pomen sovražnega prevzema.

V podjetniškem svetu večina združitve in prevzemi potekajo sporazumno, saj je ta posel v interesu obeh strani. Vsaka stran ima možnost oceniti stroške, razmislite o dobrem in slabem in se nato odločite.

Med sovražnim prevzemom se organizacije upirajo takim poskusom in ne delijo informacij, ki bi lahko povzročile tveganje za podjetje.

Sovražni prevzem ima več pomembnih vidikov in posledic:

  1. Nadzor nad podjetjem: Sovražni prevzem lahko povzroči spremembe v vodstvu družbe. Kupec pridobi kontrolni delež delnice, pridobi možnost vplivanja na strateške odločitve in operativne aktivnosti ciljnega podjetja.
  2. Vrednost delnice: Pri sovražnem prevzemu se lahko cena delnice ciljne družbe močno spremeni. To je lahko tako zaradi zvišanja cene delnice zaradi ponudbe kupca kot zaradi negotovosti in volatilnosti na trgu.
  3. Finančne posledice: Sovražni prevzem ima lahko pomembne finančne posledice tako za prevzemnika kot za ciljno podjetje. Kupec se lahko po nakupu sooči s potrebo po dodatnih naložbah ali prestrukturiranju podjetja ter morebitnimi pravnimi spori.
  4. Spremembe kariere: Po sovražnem prevzemu lahko pride do zamenjave uprave ciljne družbe. To lahko privede do sprememb v kariernih načrtih menedžerjev in zaposlenih v podjetju ter do izgube delovnih mest.
  5. Vpliva na Trg: Sovražni prevzem lahko vpliva na tržno konkurenco v panogi in spodbudi druga podjetja k združevanju in prevzemu v iskanju zaščite ali rasti.
  6. Pravne posledice: Sovražni prevzem lahko sproži različne pravne posledice, vključno s tožbami, ugovori delničarjev, protimonopolnim nadzorom in drugimi vidiki.

Na splošno je sovražni prevzem kompleksen in večplasten proces, ki lahko pomembno vpliva na vpletene strani, tržne razmere in strateški razvoj podjetij.

Sovražni prevzem. Pravi primeri.

V poslovni zgodovini je bilo več znanih primerov sovražnih prevzemov. Tukaj je nekaj izmed njih:

  • Microsoft vs. Yahoo (2008)

Leta 2008 je Microsoft ponudil veliko vsoto za prevzem Yahooja. Vendar je Yahoo ponudbo zavrnil, kar je privedlo do sovražnega poskusa prevzema. Microsoft je poskušal pridobiti kontrolni delež v Yahooju, vendar je po tem, ko je Yahoo sklenil dogovor z Googlom, Microsoft svoje namere opustil.

  • Sovražni prevzem. Kraft vs. Cadbury (2010) podnapisi - zvlecite podnapise.

Leta 2010 je Kraft Foods ponudil nakup Cadburyja. Kljub temu, da se vodstvu Cadburyja ponudba ni zdela dovolj donosna, je Kraft poskusil sovražni prevzem in ponudil neposredni odkup delnic od delničarjev. Posledično je Kraft kupil Cadbury.

  • Pfizer vs. AstraZeneca (2014).

Leta 2014 je Pfizer ponudil nakup AstraZenece za ogromno vsoto. Po zavrnitvi vodstva AstraZenece je s sovražnim prevzemom poskušal Pfizer, a je posel pozneje zaradi nepremostljivih ovir odpovedal.

  • Sovražni prevzem. Oracle vs. LjudjeSoft (2004).

Leta 2004 je Oracle poskušal sovražno prevzeti PeopleSoft, enega največjih ponudnikov poslovne programske opreme. Po številnih pravnih bitkah in soočenjih je Oracle končno lahko prevzel PeopleSoft.

Ti primeri kažejo, da so sovražni prevzemi lahko zapleteni in zelo kontroverzni, vendar včasih povzročijo uspešne transakcije, ki spremenijo poslovno okolje industrije.

Taktike sovražnega prevzema.

Taktike sovražnega prevzema običajno vključujejo številne strategije in tehnike, ki jih kupec uporabi za prevzem nadzora nad ciljnim podjetjem brez soglasja njegovega vodstva. Tukaj je nekaj glavnih taktik, ki jih lahko uporabite:

1. Nakup delnic na prostem trgu.

Nakup na odprtem trgu je postopek nakupa delnic podjetja na borzi ali drugih javnih trgih vrednostnih papirjev. Za razliko od nakupa delnic neposredno od podjetja ali njegovih delničarjev, se nakup delnic na prostem trgu izvede prek posrednika ali trgovalne platforme na borzi ali drugih trgih.

V primeru sovražnega prevzema lahko nakup delnic na prostem trgu uporabimo za postopno povečevanje deleža v podjetju s ciljem prevzema nadzora. Kupec delnic lahko postopoma povečuje svoj delež do stopnje, ki mu bo omogočala vpliv upravljanje podjetje ali celo pridobiti kontrolni delež.

Ta način omogoča kupcu nakup delnic brez predhodnega soglasja uprave družbe in brez izvedbe javne prevzemne ponudbe (tender ponudbe). Vendar pa je nakup delnic na prostem trgu odvisen tudi od tržnih dejavnikov, kot so trenutna cena delnice, obseg trgovanja in interesi drugih vlagateljev, ki lahko vplivajo uspeh strategije pridobitev nadzora nad podjetjem.

2. Sovražni prevzem. Oddaja javne prevzemne ponudbe (tender ponudbe).

Razpisna ponudba je formalna ponudba enega subjekta (prevzemnika) delničarjem drugega subjekta (ciljne družbe), da odkupi njihove delnice po določeni ceni na delnico v določenem časovnem obdobju.

V okviru sovražnega prevzema kupec brez njegove privolitve uporabi javno ponudbo kot način prevzema nadzora nad ciljno družbo. upravljanje. Ponudba običajno vključuje ceno, po kateri je kupec pripravljen kupiti delnice, ter časovni okvir, v katerem lahko delničarji ponudbo sprejmejo.

Postopek zbiranja avkcijske ponudbe urejajo zakoni države, v kateri poteka transakcija, in običajno vključuje naslednje korake:

  • Priprava dokumentacije: Kupec pripravi dokument, imenovan formalna nakupna ponudba, ki vsebuje pogoje posla, vključno s ceno, pogoji in drugimi pomembnimi podrobnostmi.
  • Objava javne ponudbe: Kupec objavi uradno ponudbo za nakup, običajno v specializiranih finančnih publikacijah in na uradni spletni strani regulatornega organa.
  • Odločanje delničarjev: Delničarji ciljne družbe imajo določeno obdobje, običajno nekaj tednov, da se odločijo, ali bodo ponudbo za nakup sprejeli ali ne.
  • Vrednotenje in sklenitev posla: Po izteku ponudbe kupec oceni število sprejetih delnic in nadaljuje z njihovim nakupom. Če bi kupcu uspelo pridobiti večinski delež, bi lahko pridobil nadzor nad podjetjem.
  • Poročanje rezultatov: Po zaključku transakcije kupec poroča o rezultatih ponudbe in nadaljnjih korakih glede upravljanja družbe.

Javna ponudba je običajno ključni element sovražnega prevzema, saj gre za formalen način neposredne ponudbe odkupa delnic družbe delničarjem brez soglasja njene uprave.

3. Sovražni prevzem. Proxy nagovarjanje.

Pridobivanje pooblaščencev je postopek pridobivanja delničarjev javnega podjetja, da pridobijo svoje glasove na skupščini delničarjev za podporo določenim odločitvam ali predlogom, ki lahko vplivajo na upravljanje ali prihodnjo strategijo podjetja. V okviru sovražnega prevzema lahko prevzemnik s pritožbo delničarja pridobi podporo svoji prevzemni ponudbi ali zamenja trenutno vodstvo družbe.

Postopek stika z delničarji običajno vključuje naslednje korake:

  1. Zbiranje informacij o delničarjih: Prevzemnik opravi analizo delničarjev družbe, da ugotovi njihove interese, prioritete in pozicije v zvezi s ponudbo za odkup delnic ali zamenjavo organa upravljanja.
  2. Razvoj komunikacijske strategije: Kupec na podlagi zbranih informacij oblikuje komunikacijsko strategijo, ki vključuje načine in sredstva komuniciranja z delničarji ter ključna sporočila in argumente v podporo svojim predlogom.
  3. Vodenje kampanje za nagovarjanje delničarjev: Kupec se začne aktivno približevati delničarjem z različnimi Orodja, kot so pisma, klici, sestanki, spletni seminarji, informativni letaki in drugi komunikacijski kanali, da bi pritegnili njihovo pozornost in pridobili njihovo podporo.
  4. Pridobivanje glasov na skupščini delničarjev: Namen akcije nagovarjanja delničarjev je prepričati delničarje, da na prihajajoči skupščini delničarjev, kjer bodo sprejete ključne odločitve, glasujejo za predloge kupca.
  5. Sledenje rezultatom in analiza uspešnosti: Po zaključku kampanje za pritožbe delničarjev kupec analizira rezultate in učinkovitost svojih prizadevanj, da ugotovi uspeh ali neuspeh pri pridobivanju podpore delničarjev.

Nagovarjanje delničarjev je pomemben element strategije sovražnega prevzema, saj omogoča prevzemniku, da vpliva na njihove odločitve in pridobi podporo za svoje cilje.

4. Uporaba finančnih instrumentov. 

Uporaba finančnih instrumentov v okviru sovražnega prevzema je uporaba različnih finančnih sredstev in tehnik za doseganje ciljev pri pridobivanju nadzora nad ciljno družbo.

Ta orodja lahko vključujejo:

  • Delniške opcije: Kupec lahko uveljavlja opcije za nakup delnic ciljnega podjetja po določeni ceni v določenem časovnem obdobju. To kupcu omogoča pridobitev nadzora nad delnicami po nižji ceni od trenutne tržne stopnje.
  • Delniške terminske pogodbe: Delniške terminske pogodbe kupcu omogočajo špekulacijo o ceni delnic ciljnega podjetja v prihodnosti, kar se lahko uporabi za prikrivanje tveganj ali povečanje potencialnih dobičkov.
  • Odvod: Izvedene instrumente, kot so zamenjave, terminski posli in opcije, je mogoče uporabiti za zaščito pred tveganjem ali spremembo vrednosti naložbe, če se spremeni cena delnice ciljnega podjetja.
  • Margin lending: Kupec lahko uporabi margin lending za nakup delnic ciljnega podjetja z izposojenimi sredstvi, kar mu omogoča povečanje naložbe in deleža v podjetju.
  • Strukturirani finančni instrumenti: To vključuje ustvarjanje specializiranih finančnih produktov, ki jih je mogoče prilagoditi za doseganje posebnih ciljev kupca v sovražnem prevzemu.

Uporaba finančnih instrumentov omogoča kupcu razširitev njegovih zmožnosti in povečanje učinkovitosti strategije pri prevzemu nadzora nad ciljnim podjetjem. Vendar pa to vključuje tudi finančna tveganja in od kupca zahteva, da jih oceni in obvladuje.

5. Sovražni prevzem. Javne izjave in grožnje. 

Javne izjave in grožnje so oblika komuniciranja, s katero kupec ali druge zainteresirane osebe s formalnimi izjavami ali izjavami preko medijev ali drugih javnih poti izražajo svoje namene, stališča ali grožnje glede sovražnega prevzema. Te izjave in grožnje so lahko usmerjene na delničarje, vodstvo ali širšo javnost in se lahko uporabljajo kot strategija za doseganje določenih ciljev v prevzemnem procesu.

Primeri javnih izjav in groženj vključujejo:

  1. Objava namere: Prevzemnik lahko javno objavi svoje namere za pridobitev delnic ciljne družbe ali celo zamenja njeno upravo, da pritegne pozornost delničarjev in poveča pritisk na upravo.
  2. Grožnje z lastnimi kandidati na volitvah Upravni odbor: Kupec lahko zagrozi, da bo predlagal kandidate za izvolitev v upravni odbor ciljne družbe, če njeno vodstvo ne želi sodelovati ali se strinjati s predlogi.
  3. Opozorila o možnih posledicah: Kupec lahko opozori na možne posledice za ciljno družbo, če njeni predlogi ne bodo sprejeti, kot je poslabšanje finančnega položaja ali padec vrednosti delnic.
  4. Nagovarjanje delničarjev preko medijev: Kupec lahko prek medijev nagovarja delničarje in predstavlja svoje argumente v podporo svojim predlogom ali stališčem.
  5. Pravne grožnje in izjave: Prevzemnik lahko zagrozi vodstvu ali delničarjem ciljnega podjetja ali sproži pravne ukrepe proti njim, če njihova dejanja ali odločitve posegajo v njegove cilje.

Javne izjave in grožnje lahko igrajo pomembno vlogo pri strategiji sovražnega prevzema, saj prevzemniku pomagajo mobilizirati podporo in povečati pritisk na ciljno podjetje in njegovo vodstvo. Lahko pa povzročijo tudi negativne reakcije in tveganja, kot so škoda ugleda in konflikti z deležniki.

6. Sovražni prevzem. Tožbe in soočenja. 

Tožbe in spopadi so pravni vidik sovražnega prevzema, kjer lahko kupec ali ciljno podjetje sprožita pravne postopke drug proti drugemu ali tožita tretje osebe v zvezi s postopkom prevzema. Ta dejanja se lahko zgodijo tako med postopkom prevzema kot tudi po njegovem zaključku in se pogosto lahko vlečejo dlje časa.

Primeri tožb in ugovorov vključujejo:

  1. Protimonopolne raziskave: Regulatorji lahko sprožijo protimonopolno preiskavo, da ocenijo vpliv prevzema na konkurenco v industriji. Če prevzem ustvari ali okrepi monopolni položaj na trgu, lahko regulatorji posel blokirajo ali uvedejo določene omejitve njegovih pogojev.
  2. Sodni spor med podjetji: Ciljna družba ali njeni delničarji lahko proti prevzemniku sprožijo pravne postopke in ga obtožijo neustreznega ravnanja, tržne manipulacije, kršitve pravil ali nespoštovanja zakonov med prevzemnim postopkom.
  3. Spori z delničarji: Delničarji ciljne družbe lahko tožijo tudi zoper kupca ali organ družbe, če menijo, da njihovi interesi v prevzemnem postopku niso bili ustrezno zaščiteni ali oškodovani.
  4. Polemika o cenah delnic: Sodni spor lahko nastane v zvezi z določitvijo poštene cene delnic družbe pri prevzemu, zlasti če je ponujena cena prevzemnika vprašljiva ali ne izpolnjuje pričakovanj delničarjev.
  5. Spori z regulatorji in zainteresiranimi stranmi: Prevzemnik ali ciljno podjetje se lahko sooči s pravnimi bitkami z regulatorji, deležniki ali drugimi tretjimi osebami, ki lahko izpodbijajo zakonitost ali vpliv transakcije.

Sodni spori in spori lahko povzročijo znatne finančne in časovne stroške za stranke ter lahko ustvarijo negotovost in tveganja za uspešno dokončanje prevzema.

pogosta vprašanja Sovražni prevzem.

  1. Kaj je sovražni prevzem?

    • Sovražni prevzem je postopek, v katerem eno podjetje (prevzemnik) poskuša pridobiti nadzor nad drugim podjetjem (ciljno podjetje), ne da bi pridobilo soglasje njegovega organa upravljanja.

  2. Kakšni so lahko razlogi za sovražni prevzem?

    • Razlogi za sovražni prevzem so lahko različni, vključno s strateškimi, finančnimi, konkurenčnimi ali tržnimi dejavniki. Na primer, kupec lahko vidi vrednost v sredstev ali poslovanje ciljnega podjetja, ki ga želi pridobiti.

  3. Kakšne metode se uporabljajo pri sovražnem prevzemu?

    • Pri sovražnem prevzemu je možno uporabiti različne taktike, vključno z javnimi prevzemnimi ponudbami, pristopi k delničarjem, uporabo finančnih instrumentov, javnimi izjavami in grožnjami ter tožbami in soočenjem.

  4. Kakšne posledice ima lahko sovražni prevzem za podjetja in njihove delničarje?

    • Sovražni prevzem lahko povzroči spremembe v vodstvu podjetja, spremembe v strategiji ali poslovanju, spremembe v ceni delnic, pravne spore in tveganja ter karierne posledice za vodstvo in zaposleni.

  5. Kateri pravni in regulativni vidiki spremljajo sovražni prevzem?

    • Za sovražne prevzeme pogosto veljajo različni zakoni in predpisi, kot so protimonopolni zakoni, predpisi o vrednostnih papirjih, predpisi o upravljanju podjetij in drugi.

  6. Katere strategije je mogoče uporabiti za zaščito pred sovražnim prevzemom?

    • Podjetja lahko sprejmejo različne ukrepe za zaščito pred sovražnim prevzemom, vključno z namestitvijo zaščitnih ukrepov, privabljanjem alternativnih kupcev, reorganizacija poslovanja ali sredstva, regulativni ukrep ali pravni postopek.

Tiskarna АЗБУКА