Model DAGMAR (Defining Advertising Goals for Measured Advertising Results) je model, ki ga je razvil Russell Colley za definiranje in merjenje rezultatov oglaševalskih akcij. Predstavljen je bil leta 1961 in se je široko uporabljal na področju trženja in oglaševanja.

Namesto zapletene razlage bom podal preprosto. Russell Colley je opazil, da so ljudje, čeprav so vlagali v oglaševanje, morali vložiti veliko časa v druge vrste marketinških dejavnosti, da bi dobili donosnost oglaševanja. To je zato, ker donosnost naložbe iz oglaševanja ni bila znana.

Posledično je Russell predlagal 2 glavna načina za doseganje maksimuma donosnost naložb samo z oglaševanjem. Zato bi lahko preverilo podjetje, ki je razmišljalo o 10 različnih načinih trženja svojih izdelkov donosnost naložb v oglaševanje, ko je morala preučiti, kako učinkovito je njeno oglaševanje.

Model DAGMAR

Dve glavni stvari, na katerih je stal model DAGMAR, sta bili

  1. Izdelava komunikacijske naloge za doseganje ciljev
  2. Opredelitev namena komunikacijskih nalog za merjenje rezultatov.

A) Komunikacijski izzivi, povezani s pristopom DAGMAR.

Naloga trženja je kombinacija oglaševalskih dejavnosti, dejavnosti blagovne znamke in po možnosti storitev za stranke. Delo marketinga je celostno, zato mora gledati na celotno organizacijo. Delo oglaševanja je bolj individualno in zato organizacija ne pride v poštev.

Izmeriti, da se oglaševanje zadane naloge naknadno meri le z zornih kotov oglaševanje je Russell Colley razvil komunikacijske naloge. Izdelava komunikacijske naloge med podjetjem in potrošnikom je bila izključno v pristojnosti oglaševalskega oddelka.

Namen komunikacijskih nalog v DAGMAR je bil naslednji.

  1. Zavedanje . Komunikacijski cilji so seznaniti potrošnika z blagovno znamko ali izdelkom.
  2. Razumevanje . Te naloge so tudi pomagale potrošniku razumeti lastnosti in lastnosti izdelka ter kaj bo izdelek naredil za potrošnika.
  3. obsodba - komunikacijska naloga je naročnika prepričala, da je ta izdelek namenjen njemu.
  4. učinek . Navsezadnje je bilo treba stranko po obsodbi spodbuditi k ukrepanju.

Opazili boste, da je zgornji model ACCA podoben prodajnemu modelu AIDAS. To je zato, ker se AIDAS uporablja za merjenje učinkovitosti prodajnih tehnik. Podobno se model ACCA uporablja za razumevanje učinkovitosti oglaševanja in komunikacijske naloge, ki jo oglaševanje opravlja.

Vendar pa v modelu DAGMAR težava ni omejena le na ustvarjanje komunikacijske naloge. Ker je ustvarjanje te naloge zelo težko, če oglaševalski cilji niso znani. Če ne veste ZAKAJ komunicirate s stranko, kako boste potem komunicirali? Tako je DAGMAR vključeval tudi definiranje komunikacijskih ciljev.

B) Postavljanje ciljev. Model DAGMAR.

Druga najpomembnejša naloga DAGMAR je bila določitev ciljev oglaševanja oziroma komunikacijskih ciljev, ki naj bi jih ustvarili. Ko določite svoje cilje, postane merjenje vaših oglaševalskih rezultatov razmeroma lažje.

S to potezo je Russell Colley tudi dal več odgovornosti oglaševalskemu oddelku. Odgovorni so bili ne le za narejene oglase, ampak tudi za to, kako dobro so razumeli namen oglasa in kako so te namene vključili v svoje komunikacijske cilje.

V moderni dobi vemo, da se oglaševanje uporablja za predstavitev izdelka, ustvarjanje vrednote blagovne znamke, za pospeševanje prodaje ali za preprost odpoklic stare znamke. Vendar je vse to v reklamne namene in predstavlja 2. del DAGMAR.

Cilji oglaševanja v DAGMAR so naslednji:

  • Specifični in merljivi cilji .

Cilji naj bodo natančna izjava o tem, kaj želi oglaševalec s komunikacijo doseči. Ali želi okrepiti imidž znamke, čim bolj povečati prisotnost znamke, vstopiti na nove trge oz povečati skupno prodajo?

  • Določite svojo ciljno skupino .

Preden se lotite komunikacijske naloge, morate biti čim bolj natančni določiti ciljno občinstvo. Ali ciljate na mlade, odrasle, starejše? Za določitev ciljnega občinstva je mogoče uporabiti katero koli od različnih oblik segmentacije.

  • Iskana stopnja spremembe.

Kakšno raven dojemanja, odnosa ali zavedanja strank želite spremeniti? Če stranka ve za izdelek, ali želite, da se njen negativni odnos spremeni v pozitivnega? Ali pa, če je trg popolnoma neozaveščen, želite, da ve celoten trg ali da je samo delno seznanjena samo ciljna skupina? Te stopnje sprememb, ki bodo cilj komunikacijske naloge, je treba določiti vnaprej.

  • Časovno obdobje .

Za doseganje ciljev komunikacijskih nalog, koliko časa ste pripravljeni nameniti. Če mislite, da lahko izdelek v enem mesecu ustvari prepoznavnost na celotnem trgu, potem se močno motite. Zato veliki oglaševalci poskušajo predstaviti izdelek v 3 mesecih in nato naslednje 3 mesece govoriti o njegovih lastnostih in prednostih, da bi povečali prepoznavnost in sprejemljivost blagovne znamke. Določeno časovno obdobje zagotavlja boljšo merljivost.

Torej, kot lahko vidite zgoraj, je model DAGMAR vključeval definiranje cilja komunikacijske naloge in nato ustvarjanje komunikacijskih nalog, ki so bile same merljive.

Model DAGMAR uporabljajo številni oglaševalski načrtovalci za izdelavo oglaševalskih in trženjskih načrtov. Ta pristop se uporablja tudi za nastavitev cilje oglaševanje in merjenje rezultatov glede na plan. Delo Russella Coleyja je privedlo do izboljšanja sveta oglaševanja, saj te komunikacijske naloge niso bile povezane le s prodajo, temveč so samo z oglaševanjem dosegali različne organizacijske cilje.

Zgodovina oglaševanja: definicija in popolna kronologija

BCG matrika - analiza modela, razlaga

Milenijci v delovni sili: kdo so in kako jih privabiti?

ABC

pogosta vprašanja Model DAGMAR.

  1. Kaj je model DAGMAR?

    • Model DAGMAR je strukturiran pristop k načrtovanju in merjenju učinkovitosti oglaševanja. Predlaga štiri stopnje: Zavedanje, Razumevanje, Prepričanje in Ukrepanje.

  2. Kateri so glavni koraki v modelu DAGMAR?

    • Faze DAGMAR vključujejo:
      • Ozaveščenost: Ustvarjanje zavesti o obstoju pri potrošnikih izdelek ali blagovno znamko.
      • Razumevanje: Posredovanje informacij, tako da potrošniki razumejo, kaj je izdelek in kakšne prednosti prinaša.
      • Obsodba: Oblikovanje pozitivnega mnenja o izdelku in prepričevanje potrošnikov o njegovi vrednosti.
      • Akcija: Spodbujanje potrošnikov k določenim dejanjem, kot je nakup izdelka.

  3. Katere metrike se uporabljajo za merjenje uspeha po modelu DAGMAR?

    • Meritve lahko vključujejo ravni ozaveščenosti, razumevanja, prepričanja in ukrepanja ter posebne kazalnike, kot sta obseg prodaje in tržni delež.

  4. Kako izbrati cilje za oglaševalsko akcijo po modelu DAGMAR?

    • Cilji so izbrani glede na želeni učinek na vsaki stopnji: povečanje ozaveščenosti, izboljšanje razumevanja, izboljšanje prepričevanja in spodbujanje delovanja.

  5. Kakšne prednosti ponuja model DAGMAR?

    • Model DAGMAR zagotavlja strukturiran pristop k razvoju oglaševalskih kampanj in tudi jasne kriterije za merjenje učinkovitosti, kar omogoča lažje ocenjevanje rezultatov.

  6. Kakšne so omejitve modela DAGMAR?

    • Nekateri kritiki opozarjajo na omejitve modela DAGMAR, kot so njegova osredotočenost na blagovne znamke, poudarek na kognitivnih vidikih in pomanjkanje upoštevanja čustvenih reakcij potrošnikov.

Model DAGMAR ostaja pomembno orodje za tržnike in oglaševalce, saj zagotavlja strukturiran in merljiv pristop k doseganju in merjenju oglaševalskih ciljev.